Življenje & luka

Na današnji dan 7 let nazaj se je zgodil teroristični napad na ameriški “world trade center” in pentagon. V napadu, ki je šokiral svet je umrlo 2998 ljudi(skupaj z teroristi) in bilo poškodovanih 6291+ ljudi. Bilo je grozno ko se je to zgodilo in še vedno je. Američani so potegnili ven svoje pištole in začeli iskat kdo je bil odgovoren za ta napad. Za odgovorne so našli teroristično skupino al-Qaida. Še istega leta so za našli kjer naj bi se skrivali odgovorni za napad in so začeli njihovo državo napadat(Afganistan).

Začela se je vojna proti terorizmu. In koliko ljudi je tam umrlo? Po podatkih wikipedije je samo v prvih 4 mescih umrlo 20,000 do 49,600 civilistov!!! Samo v prvih 4 mescih. Podatki za leta naprej meni niso točno jasni. Sem pa našel stran kjer je so zapisane žrtve v Afganistanu. Podatki ki sem jih navedel niso čisto točno saj je stran na wikipediji zelo čudna glede tega, vendar je žrtev bilo najmanj 10krat več kot v napadih na WTC.

Sledila je vojna v Iraqu leta 2003, v katerem Američani še vedno iščejo teroriste. V te vojni na wikipediji piše, da podatkih Iraškega  zdravstvenega  ministrstva umre v obdobju od 2003 do 2006 400,000 ljudi od tega 151,000 umre nasilne smrti, potem po podatkih The Lancet umre od leta 2003 do 2006 654,965 ljudi in potem še po tretjem viru(Opinion Research Business survey), ki pa navaja da je v letu od začetka vojne v Iraku do leta 2007 umrlo 1,033,000 ljudi. 

Za konec pa še povem, da so v teh številkah všteti tudi vojaki, ki so se borili, vendar jih ni tudi za 10% celotne številke žrtev.  

In naj mi nekdo pove zakaj se spomnimo samo tistih, ki so umrli 11.9.2001. Jst se rajši spomnim tistih ljudi ki so umrli zardi tega napada, ker jih je mnogo mnogo več.

luka 

PS: Te podatki so grobi vendar je še vse eno dosti.

Ustvaril sem si RSS feed na katerem lahko spremljate meni zanimive stvari.Samo pritisnite na link in vas RSS požiralnik vam bo nastavil mojo Bučo dneva .

Ja še ena Amy Whinehouse, to si boste rekli. Občutek mi pravi, da je(bo) boljša. Pesem, ki jo ima sedaj zunaj (Sweet about me), ste zagotovo že slišali in ste si mislili, to pa mora bit kaka starejša črnka s takim glasom. Pa ni, je majhna in mlada punčara rosnih 16tih let, ki komaj začenja svojo glasbeno pot in samo tisti stric zgoraj ve kaj jo še čakam. Osebno upam, da bo imela še bogato kariero, sploh če pogledam na to da ima eden iz med najboljših ženskih glasov, ki sem jih kadarkoli slišal.  Želim ji srečo! 

Par dni nazaj, ko prihajal iz Ljubljane na dom, mi je na kolesu guma počla. Rekel sem drek, gremo pa peš in sem se odpravil na pot čez barje(ene 7km),kjer saj pol poti ni bilo nobenega kraja ampak samo travniki in grmovje. Seveda je bila zelo lepa pot, ampak dolgočasna čez čas. Ko sem pešačil ob cesti je dosti avtov mimo švignilo in me gledalo kot da sem iz lune padel, po kake pol ure pešačenja pa je mi je zategnil starejši gospod s traktorjem in rekel naj vržem kolo na prikolico in da se mu prisedem. Hop vržem kolo gor in se mu prisedem. Ko se peljeva mi pa začne najprej razlagati o svojem traktorju, da je komaj leto star in da ima vsega boga notri kar se spomniš. Kmalu je zamenjal temo in mi začel pripovedovati o tem kako je včasih bil ključavničar na Igu, ter kako se ga je redno zapijal in domov hodil pijan. Potem ga je pa enkrat dobil klop in dobil je boreliozo, ter zardi tega preživel tri mesec v bolnici kjer je bil nekaj časa zelo bogi in blizu smrti. Družina mu ni kaj dosti hotela pomagati, saj jim je dosti težav povzročil s pitjem, pomagal mu je pa njegov sosed, ki ga je spravil spet na noge in k družini. Ta bolezen mu je dala mislit o sebi in odločil se je da ne bo več nikoli posegal po pijači, saj mu je ta življenje skoraj uničila in končala ! Sedaj že 15 let ni dvignil kozarčka in rekel je da je srečen kot še nikoli, saj se z družino super razume in ga imajo radi, ima uštimano kmetijo, dva vnučka in še nov traktor po vrh. Bil je res srečen. No ravno, ko je to zgodbo do konca povedal, sva pa že prišla do njegovega doma, kjer me je tudi odložil. Na žalost me ni kam daleč pripeljal, saj sem imel do doma še vedno kake 5 km, ampak saj pot je bila bolj zanimiva, saj sem se odpravil po kolovoznih bližnjicah, kjer pa so se na travnikih pasle krave in jih je bilo zabavno gledat. No potem je pot hitro minila in kmalu sem prispel do doma, kjer sem samo kolo zaparkiral in ga pustil nekaj časa gnjiti.

Včeraj sem šel gledal Indiano Jones z mojo boljšo polovico. Film ni bil to kar je večina oboževalcev pričakovala in mislim, da ne bodo zadovoljni z filmom.  Meni osebno se zdi, da bi lahko bila veliko boljša zgodba. Pejte film pogledat če vas zanima, za prave kritike pa boste že prebrali in videli kaj je.